Ažman
Ažman transport

Ažman transport
 
 
Zgodovina Ažman zgodovina I. zgodovina II. zgodovina III. zgodovina IV. zgodovina V. zgodovina VI. zgodovina VII.
 
Kot serviser merilnih naprav je veliko potoval po Jugoslaviji, in na eni izmed službenih poti v Nišu zbolel za trebušnim tifusom. Po pomoč se je vrnil domov in le zahvaljujoč hitrim ukrepom (danes pokojnega) dr. Černeta so mu (menda le dve uri pred smrtjo) rešili življenje. Po nekaj mesecih okrevanja tega zahrbtnega obolenja mu v podjetju niso več dovolili na teren.
Prav v tistem času pa so v Lescah začeli z izgradnjo nove ŽITOVE pekarne, kjer se mu je ponudila možnost delovnega mesta voznika tovornjaka. In tako je Franci postal »šofer«.
Noč in dan je za volanom tovornjaka leškega ŽITA premleval, gojil in negoval večno željo, da bi nekoč postal samostojni prevoznik.
Usodnega leta 1967 je poleg k zaslužku primaknil še vrednost svojega skromnega premoženja in se skupaj z Vinkom Pogačarjem- CENOM odpravil v Nemčijo po svoj tovornjak, takšnega, ki bo ravno pravšnji zanj in za njegov žep, hkrati pa bo z njim zmogel »dohiteti« sodobnost.
In Franci je 28.aprila 1967 v Lesce pripeljal prvi prekucnik ali v vsem razumljivem jeziku tovovrnjakarjev: »kiper«: MECEDES 406 z nosilnostjo 1,5 tone, kar je bilo za tiste čase revolucionarno dejanje.
S to pridobitvijo je Franci zaznamoval prelomnico v zgodovini leške tovorne železniške postaje, ki je slovela kot center dostave repromaterialov za gorenjski okoliš. Francijeve pridne roke so ob pomoči še nekaterih prijateljev nakladale njegovega Mercedesa , natovorjeni težek tovor pa se je raztovarjal kar sam, saj je imel vgrajen »prvi elektrokiper kason« .
S tem je Franci prekinil dolgoletno tradicijo leških »furmanov, ki so se upirali novodobnemu prevozništvu še nekaj mesecev, nato pa ustavili konje. Francijevi »konji« so bili hitrejši in konkurenčnejši, strank pa vsak dan več in več.
Tako je opravljal kar dvojno delo: ponoči v Žitu, podnevi pa je prevažal cement in premog.
Po dveh mesecih je Francija v svojo pisarno poklical takratni direktor ŽITA, g. Anton Pintar, in mu predlagal naj se odloči: za samostojno pot, ali pa naj tovornjaka proda in se odloči za Žito. »Če se boš odločil za samostojno pot, in ti ne bo šlo, se lahko vrneš, ker si bil vedno vesten in priden delavec, » se njegovih besed hvaležno spominja Franci.
 
Copyright © 2011 AŽMAN d.o.o.
posodobitev strani SPLETINA.SI